|
ZNANSTVENE RAZISKAVE:
Mazilo iz smrekove smole se že stoletja
uporablja na Laponskem (sever Finske), kot del tradicionalne
medicine, za zdravljenje okuženih in neokuženih ran ter
gnojnih razjed [1]. Finski zdravniki in znanstveniki pod
vodstvom dr. Arna Sipponena so v seriji različnih poizkusov
raziskovali ali so zdravilni učinki smrekovega mazila
pripravljenega po tradicionalnem postopku [2] le ljudske
pripovedke ali ima to mazilo resnično zdravilne učinke. Za
raziskave na tem področju se je pojavilo zanimanje predvsem
zato, ker so moderne metode zdravljenja, kot so hidro-geli
pogosto neučinkovite in drage [3].
|
Najnovejše raziskave, ki so
vključevale uporabo smrekovega mazila na pacientih v 11
različnih zdravstvenih ustanovah na Finskem so pokazale, da
je uporaba le tega bistveno pripomogla k okrevanju pri
poškodbah na koži kot so rane in gnojne razjede [4-5].
Približno 40 pacientom so naključno izbrali terapijo s
tradicionalnim smrekovim mazilom ali hidro-gelom (hidrokoloidni
polimer natrijeve karboksimetil celuloze). Primarni
kriterij za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja je bilo
popolna ozdravitev gnojne razjede v določenem času (6.
mesecev). Sekundarni kriterij uspešnosti je bil delna
ozdravitev gnojne razjede in uspešno ozdravljena bakterijska
okužba. Razjede večinoma nastanejo zaradi pritiska ali
trenja ob kožo in so značilne za ljudi z omejeno možnostjo
gibanja (bolezni in visoka starost). Rezultati so pokazali,
da je v skupini, kjer so se pacienti zdravili z smrekovim
mazilom ozdravelo kar 94% pacientov in tako doseglo primarni
kriterij zdravljenja. 6% pacientov je doseglo sekundarni
kriterij z bistvenim izboljšanjem ter ozdravljeno
bakterijsko okužbo. Skupina, ki se je zdravila s hidro-gelom
je dosegla bistveno slabše rezultate saj je zdravljenje po
primarnem kriteriju ozdravitve končalo le 44% pacientov, 9%
pacientom pa se je stanje celo poslabšalo. Tradicionalno
mazilo iz smrekove smole je tako dokazano bistveno bolj
učinkovito pri zdravljenju okuženih in neokuženih razjed
(ran), kot uporaba celuloznih polimernih gaz. |
|
Primerjava
učinkovitosti celjenja razjed med smrekovim mazilom
in hidro-gelom. |
| |
|
|
|
Poleg omenjene
raziskave so znanstveniki dokazali [6-7], da ima smrekova smola
tudi antibakterijski učinek (statičen) na Gram-pozitivne
bakterije in na nekatere vrste Gram-negativnih bakterij.
Smola je celo zavirala rast najbolj odpornim bakterijam kot
sta naprimer MRSA (methicillin-resistant Staphylococcus
aureus) in VRE (vancomycin-resistant enterococcus).
Nadaljnje raziskave so pokazale, da smrekova smola deluje
odlično tudi kot antimikotik (zavira rast gliv) in se jo
tako lahko uporablja tudi pri zdravljenju glivičnih obolenj
(nohti).
|
|
SEM slika bakterije
MRSA. |
Te raziskave so neposredno potrdile, da ima smrekova
smola pomemben protimikrobni vpliv na rast patogenih kožnih
bakterij. Znanstveniki menijo, da smrekova smola nima le
protimikrobnega delovanja temveč, da s svojimi učinkovinam
tudi spodbuja regeneracijo celic in tkiva. Torej poleg
preprečevanja okužbe tudi dodatno pomaga pri zdravljenju.
Literatura:
1. A Sipponen, et al., Drug Metabolism Letters, 2007, I; 143–145
2. J. Lohi, et al., Haava, 2006, 3; 10–13
3. E. Eriksson, et al., Finnish Medical Journal, 1999, 54;
921–925
4. A. Sipponen, Journal of Wound Care, 2007, 16; 72–74
5. A. Sipponen, et al., British Journal of Dermatology,
2008, 158; 1055–1062
6. J.L. Rios, et al., Journal of Ethnopharmacology, 2005,
51; 80–84
7. M. Rautio, et al., APMIS, 2007, 115; 335–340 |
