SMREKOVA SMOLA
Osnovne značilnosti in delovanje
- Latinsko ime: Picea abies L.
- Družina: Pinaceae
Smrekova smola je organska, zelo gosta, tekoča skoraj trdna zmes, ki se izloča ob poškodbi debla drevesa navadne smreke (Picea abies L.). Navadna smreka je razširjena po vsej Evropi ter spada med golosemenke in sodi v družino borovk (Pinaceae). Smola nastaja v posebnih žlezah v drevesu in se nato izloča v smolne kanale. Glavni namen smrekove smole je ščititi drevo pred vdorom mikroorganizmov, zavarovati pred poškodbami, ki jih povzročajo zunanji vplivi ali živali (insekti, glodavci, veter, toča, itd.) ter preprečiti izsuševanje drevesa.
Smrekova smola vsebuje hlapno frakcijo, ki ji pravimo tudi eterično olje, ter nehlapno frakcijo, ki je sestavljena pretežno iz smolnih kislin in lignanov. Eterično olje v smrekovi smoli vsebuje pretežno monoterpene, kot so alfa in beta pinen, kamfen, beta-falandren, delta karen, limonen, mircen in bornilacetat. Prisotna sta tudi seskviterpena delta-kadinen in alfa-murolen. Neklapna frakcija, ki jo imenujemo tudi kolofonija, je zmes diterpenskih smolnih kislin, kot so abietinska, pimarna in palustrinska kislina ter lignani, kot so pinorezinol, laricirezionol, matairezinol in para-hidroksicimetna kislina.
Zdravilni učinki smrekove smole so po svetu znani že stoletja, saj se njeni pripravki uporabljajo v tradicionalni ljudski medicini (zdravilstvu) za zdravljenje najrazličnejših bolezenskih znamenj in za nego kože. Najbolj pogosto se dodaja pripravkom za celjenje ran, gnojnih razjed, vnetij in drugih poškodb na koži. Največ zapisov o uporabi smrekovega mazila v Evropi najdemo v skandinavskih deželah. Na Finskem je še dandanes zelo popularno domače mazilo za celjenje ran in razjed, narejeno iz smrekove smole in nesoljenega masla (Sipponen A. et al., Journal of Wound Care 2007 in British Journal of Dermatology 2008).