Nova dognanja
Mazilo iz smrekove smole se že stoletja uporablja na Laponskem (sever Finske), kot del tradicionalne medicine, za zdravljenje okuženih in neokuženih ran ter gnojnih razjed [1]. Finski zdravniki in znanstveniki pod vodstvom dr. Arna Sipponena so v seriji različnih poizkusov raziskovali ali so zdravilni učinki smrekovega mazila, pripravljenega po tradicionalnem postopku [2], le ljudske pripovedke ali ima to mazilo resnično zdravilne učinke. Za raziskave na tem področju se je pojavilo zanimanje predvsem zato, ker so moderne metode zdravljenja, kot so hidro-geli, pogosto neučinkovite in drage [3].
Najnovejše raziskave, ki so vključevale uporabo smrekovega mazila na pacientih v 11 različnih zdravstvenih ustanovah na Finskem, so pokazale, da je uporaba le-tega bistveno pripomogla k okrevanju pri poškodbah na koži, kot so rane in gnojne razjede [4-5].
Znanstvene raziskave
Približno 40 pacientom so naključno izbrali terapijo s tradicionalnim smrekovim mazilom ali hidro-gelom (hidrokoloidni polimer natrijeve karboksimetil celuloze). Primarni kriterij za ocenjevanje uspešnosti zdravljenja je bilo popolna ozdravitev gnojne razjede v določenem času (6 mesecev). Sekundarni kriterij uspešnosti je bil delna ozdravitev gnojne razjede in uspešno ozdravljena bakterijska okužba. Razjede večinoma nastanejo zaradi pritiska ali trenja ob kožo in so značilne za ljudi z omejeno možnostjo gibanja (bolezni in visoka starost). Rezultati so pokazali, da je v skupini pacientov, ki so se zdravili s smrekovim mazilom, ozdravelo kar 94% pacientov in tako doseglo primarni kriterij zdravljenja. 6% pacientov je doseglo sekundarni kriterij z bistvenim izboljšanjem ter ozdravljeno bakterijsko okužbo. Skupina, ki se je zdravila s hidro-gelom, je dosegla bistveno slabše rezultate, saj je zdravljenje po primarnem kriteriju ozdravitve končalo le 44% pacientov, 9% pacientom pa se je stanje celo poslabšalo. Tradicionalno mazilo iz smrekove smole je tako dokazano bistveno bolj učinkovito pri zdravljenju okuženih in neokuženih razjed (ran), kot uporaba celuloznih polimernih gaz.
Protimikrobno delovanje
Poleg omenjene raziskave so znanstveniki dokazali [6-7], da ima smrekova smola tudi antibakterijski učinek (statičen) na Gram-pozitivne bakterije in na nekatere vrste Gram-negativnih bakterij. Smola je celo zavirala rast najbolj odpornih bakterij, kot sta na primer MRSA (methicillin-resistant Staphylococcus aureus) in VRE (vancomycin-resistant enterococcus). Nadaljnje raziskave so pokazale, da smrekova smola deluje odlično tudi kot antimikotik (zavira rast gliv) in se jo tako lahko uporablja tudi pri zdravljenju glivičnih obolenj (nohti).
Te raziskave so neposredno potrdile, da ima smrekova smola pomemben protimikrobni vpliv na rast patogenih kožnih bakterij. Znanstveniki menijo, da smrekova smola nima le protimikrobnega delovanja, temveč da s svojimi učinkovinami tudi spodbuja regeneracijo celic in tkiva. Torej poleg preprečevanja okužbe tudi dodatno pomaga pri zdravljenju.
Literatura
1. A Sipponen, et al., Drug Metabolism Letters, 2007, I; 143–145
2. J. Lohi, et al., Haava, 2006, 3; 10–13
3. E. Eriksson, et al., Finnish Medical Journal, 1999, 54; 921–925
4. A. Sipponen, Journal of Wound Care, 2007, 16; 72–74
5. A. Sipponen, et al., British Journal of Dermatology, 2008, 158; 1055–1062
6. J.L. Rios, et al., Journal of Ethnopharmacology, 2005, 51; 80–84
7. M. Rautio, et al., APMIS, 2007, 115; 335–340